SOLČAVSKOZANIMIVOSTIDOŽIVETJATURISTIČNA PONUDBA
NARAVAGORSKI LESLOKALNI IZDELKI
  • 25. Solčavski dnevi

    25. Solčavski dnevi

    28.07.2017

    Ponovno se bližajo že 25. Solčavski dnevi!

    več...
  • Predstavitev humanitarne medicinske odprave po Zambiji

    Predstavitev humanitarne medicinske odprave po Zambiji

    30.06.2017

    Pet študentk medicine bo predstavilo dogodivščine s humanitarne odprave po Zambiji.

    več...
Informacije
Kako do nas
Turistični prevozi
Spletne strani Solčavskega
Prireditve
Galerija
Video
Partnerji
Vreme


Sreda
21 °C / 25 °C
Četrtek
20 °C / 24 °C
Petek
22 °C / 27 °C

INFORMACIJE:
TIC Solčava, Center RINKA - zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega
Solčava 29, SI-3335 Solčava
 
Tel.: +386 3 839 07 10

e-mail: info@solcavsko.info



 Center Rinka 

 Logarska-Solčavsko

 

Logarska dolina Solčavsko

 Logo Center Rinka


Logarska dolina - logo


banner solcavska panoramska


European Destinations of ExcelleNce


Cavetours

 

Projekt: Mladi veter





I feel Slovenia



Mozaik doživetij

GOZD

Za Občino Solčava je značilna visoka gozdnatost, t. i. gorska gozdna krajina obsega 88 % površine občine. Po aktualnih podatkih Zavoda za gozdove je 83 % gozdov v zasebni lasti, 14 % v državni in 3 % v lasti drugih pravnih oseb (župnije, Planinska zveza Slovenije). Zaradi procesa denacionalizacije se bodo razmerja še spreminjala, v postopku je namreč še vračanje površin ljubljanski škofiji. Glede na velikost so značilne velike gozdne posesti. Do 10 ha gozda imajo večinoma nekmečki lastniki, med ostalimi lastniki prevladujejo kmetje s posestmi nad 30 ha, pri katerih je prisotna močna odvisnost od dohodkov iz gozda. V Solčavi je 145 gozdnih posestnikov, povprečna velikost posesti je nad 40 ha.

Prvotno so gozdovi pokrivali celotno območje do gozdne meje. Kot naravno rastje prevladujejo jelovo-bukovi gozdovi (Abieti-Fagetum) z 28,3 % površine, na osojnih pobočjih s plitvimi tlemi se prepletajo visokogorski bukovi gozdovi (Fagetum altimontanum) s 13,5 % in alpski bukovi gozdovi (Anemone-Fagetum) s 14,5 %. V višjih legah in po hladnih dolinah se pojavlja smrekov gozd, ki je večinoma sekundarnega izvora. Na strmih osojnih pobočjih dolin so značilni tudi borovi gozdovi (6,7 %). Proti gozdni meji in ob plaziščih uspeva rušje z macesni (Rhodothamnio-Rhodoretum).

Z divjadjo v solčavskih gozdovih gospodari Lovska družina Solčava in Kozorog Kamnik, ki ima gojitveno lovišče na celotnem območju na desnem bregu Savinje. Pri funkcijah gozdov je poleg proizvodnih značilno močno prepletanje socialnih in ekoloških funkcij. Predvsem slednje so močno zastopane, saj so kar na 75 % površine poudarjene na prvi stopnji. Pri tem je v ospredju varovalna funkcija gozdov, ki pomembno vpliva na način gospodarjenja. Socialne funkcije so najbolj prisotne v krajinskih parkih Logarska dolina in Robanov kot. Oba krajinska parka zavzemata 11 % gozdne površine, gozd ima kategorijo gozda s posebnim namenom, gozdnogospodarski ukrepi so tu dovoljeni. 26 % gozdne površine je varovalnih gozdov, ki so na strmih karbonatnih pobočjih ter ob gozdni meji. 14 % od varovalnih gozdov je zavarovanih s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni, gre za gozdne rezervate.

Povzeto po Gozdnogospodarskem načrtu za Krajevno enoto Solčava, UL RS, 94/2002.

gozdKmetijske površine so nastale s krčenjem obsežnih gozdovZimska sečnja v Matkovem kotu