SOLČAVSKOZANIMIVOSTIDOŽIVETJATURISTIČNA PONUDBA
NARAVAGORSKI LESLOKALNI IZDELKI
  • 25. Solčavski dnevi

    25. Solčavski dnevi

    28.07.2017

    Ponovno se bližajo že 25. Solčavski dnevi!

    več...
  • Predstavitev humanitarne medicinske odprave po Zambiji

    Predstavitev humanitarne medicinske odprave po Zambiji

    30.06.2017

    Pet študentk medicine bo predstavilo dogodivščine s humanitarne odprave po Zambiji.

    več...
Informacije
Kako do nas
Turistični prevozi
Spletne strani Solčavskega
Prireditve
Galerija
Video
Partnerji
Vreme


Sreda
21 °C / 25 °C
Četrtek
20 °C / 24 °C
Petek
22 °C / 27 °C

INFORMACIJE:
TIC Solčava, Center RINKA - zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega
Solčava 29, SI-3335 Solčava
 
Tel.: +386 3 839 07 10

e-mail: info@solcavsko.info



 Center Rinka 

 Logarska-Solčavsko

 

Logarska dolina Solčavsko

 Logo Center Rinka


Logarska dolina - logo


banner solcavska panoramska


European Destinations of ExcelleNce


Cavetours

 

Projekt: Mladi veter





I feel Slovenia



Mozaik doživetij

ARHITEKTURA

LES JE ELEMENT IDENTITETE DOMAČEGA STAVBARSTVA

Les je avtohtono gradivo slovenskega podeželja in je bilo uporabljeno v gradnji hiš in gospodarskih poslopij že vse od prve poselitve alpskih območij. Stavbe v odmaknjenih območjih in ohranjene stare domačije pričajo o raznovrstni uporabi lesa, tako v osnovni konstrukcijski gradnji kakor v notranjem stavbarstvu in mizarstvu. Iz lesa niso bile samo kmečke stavbe, temveč tudi cerkve in mestne hiše.  Prve vsaj deloma zidane stavbe so se pričele graditi šele v zgodnjem srednjem veku, ko je kamen zamenjal les pri gradnji cerkva in gradov. Protipožarni predpisi v 18. stoletju in stavbne zakonodaje v 19. stoletju so sicer prepovedali gradnjo z lesom v strnjenih naseljih, še vedno pa je to ostala osnovna gradnja v razpršenih naseljih na podeželju. Glede na naravne danosti in zgodovinski razvoj so se v posameznih predelih Slovenije izoblikovale identitetne grajene strukture, na osnovi katerih lahko govorimo o razpoznavno značilnih  kulturnih krajinah – arhitekturnih regijah. V slovenskem prostoru ločijo raziskovalci štirinajst večjih območij s skupnimi značilnostmi v oblikovanju. Posamezne krajine imajo vzpostavljena merila in vrednote, ki se kažejo v okoljevarčni, funkcionalni, zdravi in likovno kakovostni arhitekturi, prilagojeni naravnim danostim, načinu življenja in dela, kulturnim vplivom, hkrati pa zrcalijo preteklo raven gospodarskega in kulturnega razvoja.

Po arhitekturnih značilnosti prištevamo Solčavsko v Savinjsko-Kozjansko kulturno krajino – arhitekturno  regijo. Posebnost hiš v tem prostoru so številni uporabno domišljeno in likovno lepo izdelani leseni stavbni členi in kamniti vratni okvirji, oblikovani v baročnem in klasicističnem likovnem slogu. Izdelani v domačih kamnoseških delavnicah imajo izvorno pravokotno obliko, nekateri imajo izrezljano pravo reliefno okrasje. Vratni okvirji so iz lokalnega gradiva, največ iz logarskega apnenca, tudi tufa, ponekod je namesto kamna uporabljen les. Les je tukaj še vedno osnovno gradbeno gradivo za gradnjo gospodarskih poslopij, kašč, pri hišah za konstrukcije streh, za kritino, ograje ter za notranjo opremo. V arhitekturi krajine prispeva k izvirnosti okolja, je del identitete prostora in kulturne dediščine.

Povzeto po literaturi dr. Žive Deu.

Avtohtona arhitektura, primer Robanove domačijeOkrasni relief na vhodnih vratih