SOLČAVSKOZANIMIVOSTIDOŽIVETJATURISTIČNA PONUDBA
NARAVAGORSKI LESLOKALNI IZDELKI
  • Srebrni znak Slovenia Green Destination

    Srebrni znak Slovenia Green Destination

    12.06.2017

    Z veseljem sporočamo, da smo se pridružili prejemnikom srebrnega znaka Slovenia Green Destination.

    več...
  • Postni večeri s predavanji v Centru Rinka

    Postni večeri s predavanji v Centru Rinka

    11.03.2017

    Tri predavanja, dve zaporedni soboti, t.j. 11.3. in 25.3., ter petek 31.3. ob 19h.

    več...
Informacije
Kako do nas
Turistični prevozi
Spletne strani Solčavskega
Prireditve
Galerija
Video
Partnerji
Vreme


Sobota
21 °C / 26 °C
Nedelja
19 °C / 22 °C
Ponedeljek
19 °C / 24 °C

INFORMACIJE:
TIC Solčava, Center RINKA - zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega
Solčava 29, SI-3335 Solčava
 
Tel.: +386 3 839 07 10

e-mail: info@solcavsko.info



 Center Rinka 

 Logarska-Solčavsko

 

Logarska dolina Solčavsko

 Logo Center Rinka


Logarska dolina - logo


banner solcavska panoramska


European Destinations of ExcelleNce


Cavetours

 

Projekt: Mladi veter





I feel Slovenia



Mozaik doživetij

REZERVATI

Pretekli gospodarski razvoj je močno spremenil naravno podobo slovenske dežele, predvsem pa je vplival tudi na gozdove. Slovenija ima sicer v primerjavi z ostalimi evropskimi državami zelo veliko gozdnih površin, vendar je med temi gozdovi zelo malo naravnega gozda. Pretežno jelovo-bukove gozdove smo v alpskem svetu z izsekavanjem in umetnim zasajevanjem smreke spremenili v smrekove monokulture, naravno rastje se je ohranilo le na odmaknjenih območjih, ki gospodarsko niso bila zanimiva. Marsikje pa so smreko razširili tudi z zasajevanjem preko meja njenega naravnega prostora, tja, kjer še dobro uspeva. Območja, ki so še ostala ohranjena, so v večji meri zavarovana kot gozdni rezervati ali varovalni gozdovi. Iz teh lahko v današnjem času črpamo spoznanja o naravi gozda – tistega gozda, ki se je sposoben prilagajati, ki more vztrajati in preživeti skupno s človekom v prostoru. Gozdni rezervati tako služijo predvsem raziskovanju, rezultati in dognanja so v pomoč pri upravljanju z drugimi kategorijami gozdov in ostalimi družbenimi področji, povezanimi z gozdom in lesom.

Na Solčavskem so trije gozdni rezervati: Robanov kot, Matkov kot in Klemenškova planina, skupno zavzemajo 667,41 ha površine. V njih prevladujeta združbi alpskega bukovega gozda in visokogorskega bukovega gozda, precej je tudi rušja z macesni. Z vidika funkcij gozdov sta tu najmočneje poudarjeni varovalna in raziskovalna funkcija.

V Robanovem kotu obsega rezervat gorske gozdove, ki so le deloma povsem ohranjeni, to so manjši pragozdni ostanki pod skalovjem. V večini od teh gozdov so do leta 1949 gospodarili na različne načine (colske sečnje, manjši goloseki, novine), zato je eden od raziskovalnih ciljev tudi proučevanje človekovih vplivov na gozdni ekosistem.

Gozdni rezervat Matkov kot pokriva zahodna pobočja Logarske doline in vzhodni del Matkovega kota, večinoma so to težko dostopni predeli. Večji vplivi človeka so bili omejeni samo na dno Matkovega kota. Ohranjeni gozdni sestoji omogočajo kompleksne ekološke raziskave in raziskave obnove gorskih gozdov, a do sedaj se raziskav v tem območju še nihče ni lotil.
Neraziskan je tudi rezervat Klemenškova planina, ki se razteza na zahodnem pobočju Logarske doline, na nadmorski višini od 810 do 1600 m. Prepredajo ga hudourniki in ogrožajo snežni plazovi.

Rezervat je tako primeren za raziskave ekoloških razmer in delovanja gozda v ekstremnih, alpskih razmerah, zlasti za proučevanje rasti na plaziščih.

Gozdni rezervat Klemenškova planina